?lanek je povzetek iz delavnice Open Social, ki ga je vodil Joseph Smarr in je potekal v sklopu Future of Web Apps v Miamiju 28. februarja 2008.

Joseph je zaposlen pri plaxo.com,ki je ena izmed prvih strani, ki dejansko implementirajo Open Social. Govoril je predvsem o socialnih omrežjih in njihovih uporabnikih, ki so vedno bolj zahtevni in zaradi pojave vedno ve? razli?nih omrežij tudi zelo zmedeni. Govora je bilo še o programskih vmesnikih (API-jih) socialnih omrežij in njihovih težavah in o prednostih uvedbe Open Social rešitev, ki bodo odpravile veliko težav pri razvoju in tudi pri sami uporabi.

Slišali smo tudi veliko o relacijah med uporabniki, ki so vse bolj pomembne pri uspešnih omrežjih in kako uporabnike prepri?ati, da v tvoje omrežje povabijo še svoje dosedanje prijatelje iz ‘vseh vetrov’. Iz vseh vetrov zato, saj ve?ina uporabnikov takšnih aplikacij sodeluje pri treh ali ve? omrežjih (facebook, pownce, twitter, flickr, youtube, …). Open Social te probleme odpravi. Na kakšen na?in je to najlažje storiti bom napisal v nadaljevanju. Na kratko naj omenim samo termine kot so OpenID, Microformats, oAuth, FOAF,…

Problem poplave socialnih omrežij je tudi v tem, da uporabniki venomer izgubljajo svoja uporabniška imena in gesla. Za to najdemo rešitev v OpenID protokolu, ki uporabnikom spleta omogo?a, da se na varen in enostaven na?in avtentificirajo na straneh, ki protokol podpirajo.

Tukaj je bilo tudi govora o nesmiselnosti izdelovanja neštetih novih programskih vmesnikov za medsebojno komunikacijo omrežij. Rešitev je spet enostavna in sicer OpenSocial API, ki je sicer še v razvoju in bo omogo?al, da se bodo razvijalci novih socialnih omrežij lahko posve?ali le dejanskim problemom in rešitvam, saj bodo osnovni gradniki omrežij dostopni preko OpenSocial API-ja. Tako bodo lahko tudi bolj inovativni in kreativni. Idejni snovalci takšnih projektov pa se bodo že v za?etku lahko popolnoma posve?ali promociji. Razvita omrežja bodo zato tudi avtomatsko odprta za ostala omrežja in tako se bodo skupnosti še hitreje razvijale.

Gradniki za Open Social splet so naslednji:

URL-ji kot identifikatorji:
zaradi vedno ve?je pojave SPAM elektronske pošte in lažje prepoznavnosti se je pojavil nov na?in identificiranja uporabnikov spleta preko url-jev kot npr: http://aditus.si/simon, http://flickr/simon, mailto://simon@aditus.si… Termini: OpenID, microID, Hashing

OpenID:
je protokol za potrditev lastnega url naslova. Trenutno že okrog 3M lastnikov/uporabnikov. OpenID tudi omogo?a lažji prenos podatkov med razli?nimi stranmi. Avtentifikacija poteka tako, da aplikacija in ponudnik OpenID storitve najprej izmenjata skrito kodo, potem aplikacija uporabnika preusmeri prijavo v OpenID ponudnika, ki tega uporabnika vpraša, ?e zaupa aplikaciji. Potem ponudnik OpenID aplikaciji pošlje potrditev uporabnika. Povezave: https://www.myopenid.com/

oAuth:
je standardni protokol za avtorizacijo zaš?itenih vsebin med stranmi preko žetona (token). Ta protokol že uporabljajo flickr, yahoo in google.

Microformats: je za semantiko podatkov. Standard za prenos informacij po spletu. Je zelo pregmati?no zasnovan. Enostaven.

FOAF: friend of a friend (prijatelj od prijatelja) je RDF specifikacija za predstavitev profila in seznama prijateljev.

MicroID: je hash dveh identifikatorjev (URL) za potrditev medsebojne povezljivosti ali lastništva. Povezave: http://microid.org

Social Graph API:
je odprtokodni vmesnik za pridobivanje socialnih informacij kot so XFN, FOAF. Namen tega je, da na enostaven na?in pridobimo informacije o uporabnikih in njihovih povezavah na spletu, ki jih je Google že tako in tako pre?esal. Povezave: http://bradfitz.com/social-graph-problem/

OpenSocial: je prav tako odprtokodni vmesnik za izdelavo ti. ’social gadget’-ov na socialnih omrežjih. V prihodnosti bodo vsa glavna socialna omrežja implementirala ta API. Ideja OpenSocial je naredi samo enkrat, izvajaj vedno in povsod.

RSS / Atom: standardni format za sledenje uporabnikovih aktivnosti. Tukaj bi izpostavil pomen izpostavljenosti. Ni? ne pomaga ?e imaš dober in kvaliteten blog, ?e ga ne izpostaviš skupnosti in drugim omrežjem. Prav to pa lahko narediš s podporo RSS.

Friends-list portability: je recept za iskanje prijateljev, ki jih že poznaš na novo zgrajenih straneh ali socialnih omrežij. Povezave: http://blog.plaxo.com/archives/2007/12/a_practical_vis.html

Joseph je govoril tudi o zasebnosti. Ena izmed ugotovitev je, da ni nujno da so podatki javni, ?e ho?emo, da so hkrati prenosljivi med dolo?enimi omrežji. Je pa nujno, da vemo komu osebne podatke zaupamo. Pomembno je tudi na kakšen na?in ho?emo biti izpostavljeni drugim, oziroma kako hitro nas lahko kdo najde.

Za konec smo še ugotavljali približne smernice za nadaljni razvoj socialnih omrežij. Nekaj pomembnih smernic:

• Pomembno je koga poznaš(prijatelji), da je lahko skupnost vedno ve?ja.

• Socialna omrežja bo vedno lažje graditi zaradi tehnologije, ki prihaja in podatkov, ki so že na voljo na spletu.

• Socialna omrežja bodo uporabniško usmerjena z prenosljivimi identitetami uporabnikov.

• Socialna omrežja bodo lahko obstajala kot samostojne spletne strani ali pa kot skupek orodij, ki jih bomo lahko združili s pomo?jo OpenSocial API-ja.

• Socialna omrežja ne delujejo medsebojno, zato je nujno, da v prihodnje to spremenimo ravno z vmesnikom OpenSocial.

• Uporabnikom je potrebno dati kontrolo, da sami odlo?ijo komu lahko zaupajo. Potrebno jim je omogo?iti ‘import’ že obstoje?ih prijateljev iz drugih aplikacij.

• Uporabnikove aktivnosti bodo morale biti sledljive na drugih straneh in omrežjih.

• Uporabnikom je potrebno omogo?iti, da imajo ve? osebnosti (osebno in profesionalno).

• Torta bo vse ve?ja – PROSTOR ZA VSAKEGA POSAMEZNIKA, DA ODREŽE SVOJ KOS IN ZMAGA.